Skupnost slovenskih podjetnic

Povezane in uspešne

Ljubljana, 29.9.2016 - Na novinarski konferenci ob zaključku projekta Network MEMA so avtorice prispevkov in raziskav, ki so objavljene v publikaciji POVEZANE IN USPEŠNE: Marta Turk, Karmen Rodman, Vida Perko, Tina Jakopič in Vlasta Stojak predstavile nekaj zanimivih poudarkov iz publikacije.

Žensko podjetništvo je priložnost za družbo

V publikaciji boste našli zbrane različne informacije o tej temi, analize, premisleke in tudi konkretne predloge skupine avtoric in avtorjev. Tema je obravnavana z različnih zornih kotov: citirana je mednarodno uveljavljeno definicija, kaj je žensko podjetništvo, zakaj in kako se ga da razumeti kot poseben izziv makroekonomske politike, kako se je sprva razvijalo v ZDA in Kanadi, kako ga razumejo politični odločevalci v Sloveniji, ki so ga v bistvu napačno uvrstili v aktivnosti prekvalificiranja in spodbujanja samozaposlovanja z ukrepi aktivne politike zaposlovanja v pogojih demografske krize in visoke strukturne brezposelnosti pretežno vsaj srednje ali visoko izobraženih mladih in starejših žensk. Prikazano je tudi, kako ga razumejo tiste, ki kot brezposelne razmišljajo o tem, da bi svoj problem rešile tako, da bi postale podjetnice, ali tiste, ki so že odprle svoj s. p., torej zaposlujejo samo sebe same, ali celo so podjetnice, a v pretežni meri v neambicioznih, tehnološko in kapitalsko nezahtevnih mikro podjetjih z manj kot 5 zaposlenimi, pretežno v tradicionalno feminiziranih storitvenih dejavnostih, ki po pravilu delujejo samo na zelo ozkem lokalnem – mogoče zgolj občinskem – domačem trgu.

  • Iz objavljenih primerjalnih tabel je moč ugotoviti številna dejstva, ki opozarjajo na prekarnost samozaposlitev in pomanjkanje vizije, kako bi lahko država z desettisoči samozaposlenih podjetnic in podjetnikov  pokrenila razvoj v smeri več zaposlovanja in razširitve tržišč tudi pri najmanjših podjetjih (s.p.)

  • zelo visok delež samozaposlenih žensk ustvari manj kot 344 EUR mesečnega dohodka po poplačilu stroškov in obveznosti, pa tudi samozaposleni moški ustvarijo le za 120 eur več mesečnega podjetnikovega dohodka.

  •  v podjetniških aktivnostih prevladujejo moški, s čimer zapostavljamo polovico intelektualnega in podjetniškega potenciala.

  • le desetina ustanovljenih s.p. tudi zaposluje.

  • stopnja tveganja revščine za ženske, predvsem starejše, se povečuje, pri tem pa so zelo prizadeti tudi mladi, in mlade družine.

Knjižica se konča s pobudo, da na jbi tudi Slovenija imela strategijo razvoja ženskega podjetništva in navaja vrsto argumentov v korist spodbujanja ženskega podjetništva.

Dodana pa je lista predlogov, kaj bi bilo treba storiti, da bi vprašanje ženskega podjetništva v Sloveniji vsi, ki lahko vplivajo na spremembe, vendarle začeli obravnavati kot vprašanje, ki bi lahko pomembno prispevalo k rasti družbene inovativnosti, k nastajanju velikega števila kakovostnih delovnih mest in k ponudbi visoko kakovostnih izdelkov in storitev tako za domači trg kot za izvoz, ter kako bi se dalo tudi s pomočjo sprememb v sistemu izobraževanja in spodbujanja ženskega podjetništva premagati demografsko krizo in celo strukturno brezposelnost.

admin